Na splošno uveljavljena prepričanja, da so najrazvitejše tiste države, ki se nahajajo v severnem, oziroma zmernem pasu, da so to države, ki so pretežno prežete s protestansko in katoliško etiko, in da so to države, ki imajo na voljo zadosti naravnih virov in bogastev - ne držijo. To ugotavljata in podrobno dokazujeta avtorja knjige "Zakaj narodi propadajo", Daron Acemoglu in James A. Robinson. Osnovno gibalo večnega Smithovega vprašanja o bogastvu narodov, avtorja najdeta in skozi celotno knjigo konsistentno in podrobno izpeljujeta - v političnem, in ekonomskem sistemu. Delita ju na inkluzivne in ekstrakcijske. Inkluzivni politični in ekonomski sistemi so takšni, ki imajo visoko stopnjo legitimnosti. To so takšni politični sistemi, ki so demokratični, ki omogočajo politično participacijo širokim množicam, vzdržujejo nediskriminatorni pravni sistem, so centralizirane z vidika veljave prava, in relativno enakomerno razporejajo družbeno bogastvo. To so takšni ekonomski sistemi, ki omogočajo svobodno ekonomsko tekmovanje med različnimi subjekti, ki omogočajo stumulacijo, inovacije in razvoj, blagostanje, ter niso v rokah ožjih političnih skupin. Kot antipod inkluzivnih, vključujočih političnih in ekonomskih sistemov avtorja postavita ekstraktivne, izkoriščevalske politične in ekonomske sisteme. To so takšni politični sistemi, v katerih imajo posamezne skupine monopol na oblasti, ki ne omogočajo paprticipacije širokim množicam, ki imajo pomanjkljive ali nedelujoče predvsem pa diskriminatorne pravne sisteme. To so takšni ekonomski sistemi, ki omogočajo ekonomsko participacijo zgolj ožjim skupinam, ki jih omogoča in dopušča ekstraktivni politični sistem, in ki preliva dohodke v monopolne oblastne skupine. Ekstraktivni ekonomski sistemi so neinovativni, nerazvojni in nestimulativni, predvsem pa vodijo v gospodarsko stagnacijo in propadanje držav in narodov. Zgodovinsko gledano sta oba sistema v večni medsebojni evolucijski napetosti. Avtorja na podrobnem prikazovanju zgodovinskega razvoja v zadnjih stoletjih dokazujeta, da je razvoj najbolj razvitih sedanjih držav potekal skozi zgodovino vplivanja dejavnikov, ki so od političnih sistemov zahtevali inkluzivnost ekonomskih sistemov, hkrati pa je med obema sistemoma tudi povratna zanka.Inkluzivni ekonomski sistemi predpostavljajo inkluzivne politične sisteme, kar zgodovinsko poteka, kot pravita sama "v obliki kreativne destrukcije" (evolucije, revolucije, transformacije), lahko pa da takšni procesi potekajo tudi retrogradno in ekstraktivni politični sistemi pritiske ekonomskega sistema po inkluzivnosti in kreativni destrukciji odbijejo in prenesejo, in ekonomski sistem zacementirajo v ekstraktivni obliki. Take države in taki narodi po pravilu nazadujejo, se ne razvijajo in propadajo. Zgodovinsko gledano tako ni bilo ne nujno in ne neizbežno, da so bogate države nastale tam, kjer so danes, oziroma, da so to prav tiste z določenimi kulturno - religijskimi vzorci. Zgodovinsko gledano bi bilo tudi mogoče, da bi se denimo na ozemlju današnje Južne Amerike, ki je bila v času začetka kolonizacije bolj razvita od Severne, in visoko politično ekstraktivna, a z vidika upiranja kolonizaciji šibka zaradi decentraliziranosti in partikuliranosti, lahko, obratno gledano, uspešneje zoperstavila kolonizaciji in se razvijala drugače, predvsem pa hitreje od Severne Amerike. Za to je imela boljše predpostavke. Možno bi tudi bilo, da bi srednjeveška Japonska in srednjeveška Kitajska namesto zapiranja vase in samoomejevanja lastnih, za tedanje razmere vrhunskih pomorskih zmogljivosti skušali delovati in tekmovati globalno, kar bi vplivalo na današnji drugačen svet. Zelo verjetno bi se Zahodna Evropa in s tem svet razvijali drugače, če ne bi prišlo do epidemije kuge, posledičnega propada fevdalizma v zahodni Evropi, demonopolizacije monarhove čezatlantske trgovine, kolonializma, suženjstva in tako dalje. Avtorja opozarjata, da tudi ni ne nujno in ne neizbežno, da Zahod zadrži svojo razvojno prevlado tudi v bodoče. Ekonomska in politična moč se lahko hitro izgubita in raztopita, če nista oba sistema inkluzivna, lahko rečemo tudi – visoko legitimna. Avtorja se v resnično obsežnem in poglobljenem delu, ki mu ni mogoče očitati pomanjkljivosti ali pa nekonsistentnosti, sicer ne lotevata nekaterih novonastalih elementov in dejavnikov razvoja, na primer okoljskih izzivov in njihovega vpliva na sodobni razvoj, migracij in pa staranja prebivalstva. Morda pa čas in prostor za tovrstne, in še kakšne druge izzive najdeta v kakšnem njunem prihodnjem delu.