www.cep.si

Načrtovani rusko-nemški plinovodni projekt Severni tok 2 (NS2) odpira geopolitična, in nekatera energetsko-politična vprašanja. Na eni strani gre pri NS2 za geopolitične dimenzije, to je izločanje Ukrajine iz ruskega plinskega tranzita, na drugi strani pa za nedorečenosti glede evropskih regulativ in NS2 . Ruski Gazprom, ki je nosilec NS 2 skupaj z zahodnim kapitalom, se spreminja in prilagaja evropskemu plinskemu tržišču. Njegove možnosti političnega vplivanja in pritskanja na posamezne države se zmanjšujejo. Prilagaja se evropskim tržnim modelom in regulativam EU. Njegov monopolni položaj glede cen plina se spreminja in preusmerja v tekmo za ohranjanje tržnih deležev in preprečevanje in izrinjanje konkurence od drugod. NS2 slabi in izrinja Ukrajino iz rusko-evropskih plinskih tranzitnih povezav, ter šibi nektere druge srednjeevropske države, hkrati pa krepi nemško plinsko industrijo navznoter in njen širši regionalni položaj glede eropske plinske oskrbe. Nemčija tudi najbolj izrazito vztraja, da gre pri NS2 za komercialni projekt, ki ne podlega regulativam posameznih evropskih članic. Dejstvo je, da se je evropski plinski trg spremenil. Za razliko od zalčetka v 90-tih na njem zdaj prevladuje privatni kapital. Primer in obravnavanje NS2 znotraj EU članic po svoje predstavlja tudi vračanje v preteklo obdboje energetskih politik. Nasprotniki projekta namreč zagovajajo državni intervencionizem in centralistično politiko, ki vedno manj sodita v sodobni liberaliziran plinski trg, ki ga je Evropa dolga leta in postopoma razvijala. Sporen je tudi argument, da zemeljski plin Evropa ne potrebuje, in to samo zato, ker naj bi se v 20 tih letih uveljavili alternativni energentski viri. Naravni zemeljski plin bo še kar nekaj časa tekmoval z drugimi viri za ogrevanje, transport in električno energijo, pri čemer je možno več različnih scenarijev in modelov, kako dosegati zastavljene podnebne cilje, to je zmanjšanje ogljičnega odtisa.