Print

Po Brexitu skušajo njegovi podporniki ter del akademske javnosti na različne načine pomanjševati probleme in težave, ki Združeno kraljestvo (ZK) čakajo tudi v spremenjenem okolju zunanjih odnosov, v katerem se bo slednje znašlo po izstopu iz EU. Raznolika in včasih celo prepirljiva stališča njihovega komaj berljivega "strateškega razmišljanja" so usmerjena predvsem v preprečevanje čedalje bolj prisotnega nelagodnega zavedanja o zmanjševanju mednarodne moči in vpliva, ki bosta prizadeli dosedanjo vlogo britanske politike in njene diplomacije na mednarodnem prizorišču, ko bo ZK, po obdobju več desetletnega aktivnega uspešnega britanskega delovanja v zunanje političnih okvirih evropske integracije, slednjo dokončno zapustilo. Mnenj je resda veliko, vendar je njihova skupna značilnost zgolj dejstvo, da nobeno ne uspe ponuditi kaj bolj otipljivega v smislu strateških podlag, izhodišč in političnih usmeritev za bodočo vlogo ter delovanje britanske diplomacije v zanjo spremenjenih mednarodnih razmerah. Prav zato je iz njih zelo težko izluščiti kaj več, kot le nekaj grobih obrisov verjetne prihodnje britanske diplomatske aktivnosti.