3. oktobra, ob letošnji stoletnici poučevanja slovenskega jezika, so v Neaplju odprli mednarodni simpozij "Stoletnica slovenskega jezika na Orientale", na katerem so slovenski in tuji jezikoslovci z različnih vidikov obravnavali težave in izzive slovenskega jezika v današnjem času. Simpozij so odprli rektorica neapeljske univerze "L'Orientale" Lida Viganoni, veleposlanik Republike Slovenije v Italijanski republiki Iztok Mirošič, direktor Oddelka za književne, jezikovne in komparativne študije Salvatore Luongo, in lektorica slovenskega jezika na katedri za slovenski jezik Aleksandra Žabjek. V avli, kjer poteka simpozij, je slovenski veleposlanik Mirošič odprl razstavo slovenskega akademskega slikarja Franca Goloba iz Nove Gorice.

Rektorica univerze "L'Orientale" Lida Viganoni je v uvodnem nagovoru izpostavila pomen "majhnih" jezikov, kot je slovenščina, za katere zanimanje v zadnjih letih raste, saj se mnoga področja vedno bolj zavedajo, da je jezikoslovje "hrbtenica" družbe in njene kulture.

"Medtem ko je bil jezik včasih eno od sredstev ločevanja, populističnih predsodkov, zatiranja in nerazumevanja med Slovenci in Italijani, tudi vzrok in prva žrtev naše težke zgodovine, je danes prav jezik sredstvo medsebojnega sporazumevanja, spoznavanja, strpnosti, sožitja in sodelovanja. Sobivanje in demokracija v Evropski uniji ter kulturna in gospodarska menjava nas silijo v učenje jezikov. Na to nas opominja tudi stoletnica začetka 1. svetovne vojne, ki jo obeležujemo prav letos," je v uvodnem govoru poudaril slovenski veleposlanik Iztok Mirošič. "Slovenščina, jezik dvomilijonskega naroda, ki je danes enakopravni uradni jezik v Evropski uniji, tako postaja vedno bolj zanimiv za učenje tudi pri Italijanih, kot je to že sto let v Neaplju. Tako kot v tem mestu, beležimo tudi po vsej Italiji povečano zanimanje za učenje slovenščine, kar je dober znak naše skupne evropske prihodnosti v miru. Slovenski jezik in kultura, ki so ju nekoč želeli izbrisati, sta danes zanimiva za mnoge, tudi večje, narode, ki verjamejo v jezikovno in kulturno raznolikost in sožitje Evrope."

Profesorica Aleksandra Žabjek, ki poučuje slovenski jezik in književnost na neapeljski univerzi že skoraj 30 let, je v svojem predavanju opisala začetke slovenskega jezika v Neaplju.

Slovenski veleposlanik Iztok Mirošič je lektorici Žabjekovi predal 7 knjig iz zbirke Studia diplomatica Slovenia, ki jih je Univerzi Orientale doniral Center za evropsko prihodnost, in 5 knjig iz zbirke Mednarodno pravo, ki jih je doniralo Ministrstvo za zunanje zadeve
Mednarodni simpozij, na katerem so sodelovali različni raziskovalci iz Slovenije, Italije, Madžarske, Makedonije, Slovaške, Poljske in Hrvaške, je trajal dva dni je z različnih vidikov skušal odgovoriti na težave in izzive slovenskega jezika in književnosti, s katerimi se srečujemo sami Slovenci pri nas in v tujini.