www.cep.si

V srednjeazijski geopolitični in zemljepisni regiji, ima dokaj ključno vlogo prav Uzbekistan, zaradi svoje osrednje lege. Najbolj poseljena srednjeazijska država je samozadostna glede energentov in električne energije in zato velja za najbolj samozadostno in neodvisno srednjeazijsko državo. Srednjeazijske države, ki nikoli niso slovele po svoji demokratičnosti, spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava so mednarodno interesno razpete v trikotniku: varnost, energetika in človekove pravice, geopolitično pa razpete med tri velike igralce: Rusijo, Kitajsko in ZDA. Žal v mednarodni interesni konstelaciji omenjeni trikotnik: varnost, energetika in demokracija, oziroma človekove pravice običajno predstavlja tudi hierarhično interesno lestvico gledanja Zahoda na Srednjo Azijo. Zahodna vojna proti terorizmu po 11. septembru 2001 je odsevala tudi v Srednji Aziji in to na način, ki je srednjeazijskim režimom povečal ceno in tudi razširil prostor za politično laviranje med ZDA in Moskvo (geopolitično) in Kitajsko (gospodarsko). Prav Uzbekistan je morda najbolj izrazit primer takšnega modela. Za Kitajsko je Uzbekistan pomemben ekonomsko, za Rusijo je to del ruske identitete, ZDA pa predvsem vidijo sebe kot dejavnik, ki bi krepil srednjeazijsko in širšo regionalno stabilnost. Problem ZDA je v tem, da ne po vloženih sredstvih, in ne po obsegu ne morejo konkurirati kitajskemu mega projektu Svilna pot, da ne morejo nadomeščati zgodovinskih in kulturnih srednjeazijskih povezav z Moskvo, in da tudi ne morejo zelo pogojevati in izpostavljati svoje zunanjepolitične demokracijske agende. Slednjo lahko srednjeazijski vladarji zelo hitro razumejo kot pretirano poseganje v svoje dolgoletne nespremenjene režime in ZDA posledično odtegujejo predvsem varnostno - vojaško sodelovanje. ZDA so tako obsojene na nehvaležno vlogo monete v kupčkanjih srednjeazijskih samodržcev med Moskvo, Pekingom in Washingtonom.V Taškentu so že dosegli dogovor in za vršilca dolžnosti predsednika do 4. decembra, ko bodo volitve, imenovali dolgoletnega predsednika vlade Šavkata Mirzijojeva (59). Tesni sodelavec pokojnega Karimova, in predvidljivi predsedniški zmagovalec, ki je kot premier tudi sam uporabljal Karimove metode vladanja, pušča malo dvomov in nejasnosti. Morda bo še njegov največji bodoči test v tem, ali bo pustil, ali pa zaprl Natov urad za stike v Taškentu.