V zadnjih nekaj letih evropske stranke, ki naj bi uporabljale ideološka izhodišča populizma, postajajo čedalje bolj prepoznavne in že začenjajo ogrožati politični primat tradicionalnih političnih strank. Toda kaj v resnici pomeni in koga naj bi označevala beseda populizem, ki jo zdaj slišimo tako pogosto. V bistvu gre bolj za gibanje in njegov način političnega odzivanja, s katerim politiki mobilizirajo številčno veliko skupino ljudi proti vladajoči eliti, za katero se ocenjuje, da deluje samo v svojo lastno korist in da so njene odločitve v popolnem razkoraku z realnostjo, željami ter pričakovanji lokalnega prebivalstva. Politiki takega gibanja želijo združiti moralno in politično neomadeževane ljudi z levice, s sredine in z desnice proti vladajoči politični eliti ter jo z množičnimi protesti prisiliti k spreminjanju njihovih odločitev ter tudi k odstopu. Lahko bi celo zapisali, da je "populizem", dokler ne dobi revolucionarnih primesi, "bolj krik zapostavljene in pozabljene relativne večine", kot pa ideologija, ki bi predstavljala realno nevarnost trdno zasidranim demokratičnim civilizacijskim vrednotam naše sedanjosti.